LITERARNOZGODOVINSKI POMEN NEMŠKE KNJIŽEVNOSTI NA SLOVENSKEM IN FILIPOVA PESNITEV O MARIJINEM ŽIVLJENJU ; LITERATURGESCHICHTLICHE BEDEUTUNG DER DEUTSCHEN LITERATUR IM SLOWENISCHEN RAUM UND PHILIPS WERK ÜBER DAS LEBEN MARIAS ; LITERARNOZGODOVINSKI POMEN NEMŠKE KNJIŽEVNOSTI NA SLOVENSKEM IN FILIPOVA PESNITEV O MARIJINEM ŽIVLJENJU; LITERATURAL IMPORTANCE OF GERMAN LITERATURE IN THE SLOVENIAN REGION AND PHILIP’S WORK ON THE LIFE OF MARIAS

Cilj moje diplomske naloge je bil raziskati nemško viteško pesništvo na slovenskih tleh, na kakšen način se je izražala in kakšen vpliv je imela v viteškem življenju. Veliko vlogo so igrali trije vitezi, omenjeni v enem največjih rokopisov tedanjega časa, to je bil Veliki Heidelberški rokopis, imenovan tudi Kodeks Manesse. To so bili vitezi Žovneški (Der von Suonnegge), Gornjegrajski (Der von Obernburg) in Ostrovrški (Der von Scharpfenberg), ki so se zgledovali po nemških minezengerjih, neke vrste trubadurjih, ki so opevali ljubezen in lepoto. Veliko vlogo pri literaturi tedanjega časa so igrali tudi menihi, ki so bili glavni nosilci kulture in pismenosti srednjega veka. Kulturno življenje se je tako začelo razvijati v samostanih, kjer so menihi prepisovali in oblikovali besedila, predvsem nabožne vsebine. Eden glavnih samostanov in eden najbolj cenjenih je bil samostan Žiče, imenovan Žička kartuzija, ki ga bom podrobno opisala, raziskala, kako je potekalo življenje menihov prepisovalcev v njem in v njegovi knjižnici. Podrobno bom opisala eno glavnih del, ki je nastalo tem samostanu, to je »Kartuzijanskega brata Filipa Marijino življenje«, ki opisuje življenje Marije, Kristusove matere. Raziskala bom začetek in okoliščine, v katerih je nastala latinska predloga pesnitve, kakšna je bila njena vloga, ter opisala, kakšen je bil namen Filipovega pisanja o Marijinem življenju v nemškem jeziku in različnih prepisovalcev te pesnitve. ; Das Ziel meiner Diplomarbeit ist die deutsche Ritterdichtung auf slowenischen Boden zu erkunden, zu umschreiben, wie sie sich hier entwickelt hat und was für einen Einfluß sie auf das Leben der Ritter hatte. Eine große Rolle in dieser Zeit hatten drei Ritter, die in einer der größten Handschriften dieser Zeit erwähnt worden sind. Das war die große Heidelberger Handschrift, die auch Kodeks Manesse genannt wird. Darin waren die drei Ritter Žovneški (Der von Suonnegge), Gornjegrajski (Der von Obernburg) und Ostrovrški/Svibenski (Der von Scharpfenberg) wichtig. Sie haben sich die deutschen ...